Predavanje: Ljubljanski Nebotičnik – med sanjami in stvarnostjo
Predavanje z arhitekturnim zgodovinarjem dr. Bogom Zupančičem
BOGO ZUPANČIČ
Termini
Opis programa
Nebotičnik je ena bolj prepoznavnih stavb v Ljubljani, ponos ljubljanskega modernega meščanstva pa tudi stavba s kančkom tragičnosti, ki je ob gradnji v času gospodarske krize v tridesetih letih 20. stoletja in tudi dolgo po njej vznemirila tako strokovno kot širšo javnost. V nebo segajoči objekt zaznamujeta presežnika »vele« in »naj« – velemesten, najvišja stavba, največji relief, najdaljša pasaža … Že v času snovanja je imel Nebotičnik svoje privržence in nasprotnike – tako zaradi svoje višine kot zaradi silhuete; obe sta ogrožali primat ljubljanskega gradu in cerkvenih zvonikov. Gradnja Nebotičnika je po mnenju nasprotnikov pomenila »udarec s pestjo po baročni Ljubljani«, po mnenju privržencev pa je novi stavbni tip v novo narodno prestolnico vpeljeval moderni, velemestni utrip ameriških mest. Eni in drugi so razpravljali o smiselnosti gradnje v višino tudi zaradi donosnosti finančne naložbe.
Predavatelj bo osvetlil tako pogoje za nastanek nebotičnikov kot tudi bogato zgodovino stavbe, kulturo-zabavno dogajanje na vrhu ter zanimive obiskovalce in stanovalce v njej.
dr. Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar
Predavanje je namenjeno vsem, ki vas zanima arhitektura, zgodovina, ekonomija in ne nazadnje tudi vse ljubitelje Ljubljane in njenih velikih zgodb.
Kratka predstavitev umetnika
Bogo Zupančič (1960) je diplomiral leta 1987 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. V študijskem letu 1989/90 se je izpopolnjeval v slikarstvu v ateljeju prof. Vladimirja Veličkovića na Ecole Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu. Na Univerzi v Ljubljani je doktoriral leta 2000 s temo (Stanovanjska) Arhitektura v tržnih pogojih. Kot arhitekt je sodeloval z več slovenskimi arhitekti, nato pa je bil samostojni kulturni ustvarjalec – arhitekturni novinar. Pisal je o urbanih vprašanjih in objavljal članke o slovenski arhitekturi. Objavil je devet knjig, napisal veliko znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov tako v domačih kot tujih revijah. Leta 2006 je za delo na področju arhitekturne publicistike prejel Plečnikovo medaljo, leta 2018 pa prav tako za skupinski raziskovalni projekt Soseske in ulice. Zaposlen je v Muzeju arhitekture in oblikovanja (MAO) v Ljubljani, pred tem je opravljal delo kustosa, raziskovalca, zbiralca nacioanlne arhitekturne dediščine. Pripravil je več razstav, samostojno ali v skupini. Poudariti velja razstavi Plečnikovi študenti pri Le Corbusieru (2007, 2017) in Smer B – Reforma oblikovanja (2012), saj sta bili obe predstavljeni tudi v tujini.